PREKRIVNE PLENIČKE

Odločitvi, da bova pri svojih otrocih uporabljala pralne plenice, je botrovalo dejstvo, da razgradnja plenic za enkratno uporabo traja ogromno let in da jih ni mogoče reciklirati.

Z nepremočljivimi materiali se lahko sešije plenico, ki jo lahko uporabljamo dosti djle, odpada pa je veliko manj, saj se vložki in prekrivna plenica lahko operejo.

Prvi poskusi šivanja takšne prekrivne plenice so me premamili že pred Tiasovim rojstvom. Kljub začudenju, ki sem ga bila deležna z ene strani svojih somamic in tudi tistih, ki otrok še nimajo, nisem niti za hip podvomila v to, da bomo plenice prali tudi mi.

Rekla sem si: "Če so to lahko delale naše babice, ki pralnih strojev niso imele in so prale na roke, velikokrat kar v mrzli vodi, no, potem bom pa tega bila menda sposobna tudi jaz. Mi že imamo pralni stroj!"

In sem žašila svojih prvih pet prekrivnih plenic iz PUL materiala, ki sem ga bila že nekoliko poprej naročila preko spleta. Na youtubu sem našla video neke ženske, kako jih šiva, pa tudi kroj je imela na voljo. Sem ga prekopirala in poskusila s šivanjem in bila sem zelo zadovoljna z izdelkom. In vendarle sem tekom teh zadnjih treh let, ko sva nekaj časa doma imela celo dva pleničnika, kroj ničkolikokrat prilagodila, dokler nisem našla najbolj ustreznega in nekako tudi najbolj trpežnega. Kajti tudi prekrivna plenica se ob redni uporabi na neki točki toliko uniči, da se jo žal mora zavreči.

Kako bi jih lahko reciklirali, še razmišljam, in mislim, da se mi bo ideja za to kajkmalu porodila.