Prva knjiga v ciklu Zapuščina

"Ljubezen je lepa v vsaki obliki. Če ni lepa, potem to ni ljubezen! Ali pa napačno gledamo na lepoto." pravi Grofica Anastazija.

Venerita je pesniška zbirka o ženski, ki si drzne spregovoriti skozi telo. V sebi združuje tako mater, hčer in babico; bojevnico, boginjo in svetnico, ki vse skozi spoznavanje telesa in duha iščejo svojo resnico.

To je poezija utelešenosti – kjer je čutnost povzdignjena v molitev in vsaka beseda nosi sporočilo. Nastja Grof, alter ego avtorice, izpiše svojo rdečo nit z ostrino, nežnostjo in silovitostjo. V zbirki se razpira notranji svet ženske, ki se ne boji temnih predelov, ne sramuje ran, in ravno zato lahko skozi verze vodi bralca h globokemu stiku s seboj.

Zbirka vsebuje 72 pesmi, ki jih spremljajo avtorske fotografije Mihe Kacafura, simbolna grafična podoba pa je delo Grofice Anastazije.

Format knjige ni naključen – kvadratni razpon 333 mm x 333 mm govori o svetem prostoru, ki ga pesem odpira: o telesu kot templju, v katerem lahko človeški duh obstane le, če spoštuje izvor, iz katerega je prišel. 

Venerita je prva izmed sedmih knjig cikla Zapuščina, literarne in duhovne poti skozi sedem čaker. Vsaka zbirka odpira drug nivo:

1. Venerita – rdeča – utelešena ženskost

2. Manifest – oranžna – čutnost in ustvarjalnost

3. Pleksus – rumena – notranja moč, ranljivost in telo

4. Tokovi – zelena – srčni pretok, predaja

5. Obup – turkizna – razpad, tišina, rob

6. Plavolaska – modra – glas deklice, krhkost, spomin

7. Kralj – vijolična – duhovno zlitje, odnos z moškim in svetom

Venerita ni le zbirka pesmi, ampak je povabilo k stiku - predvsem s samim sabo. Ustvarja zgodbe, ampak ne nujno tiste, ki jo govori avtorica, temveč vse tiste, ki si jih ob lastni interpretaciji ustvarimo sami.